Vir: Allplan blog

Različne CAD dimenzije – in, v širšem smislu, Building Information Modeling (BIM) – so nekaj, kar vsaj do neke mere pozna veliko arhitektov, inženirjev in izvajalcev. 5D BIM je področje, ki BIM pionirjem vzbuja veliko zanimanja, a mnogim ni popolnoma jasno, kaj 5D BIM pomeni. Ko dimenzije presežejo 2D CAD ali 3D modeliranje, kaj to pomeni? Na kaj se nanašajo druge dimenzije, in kaj so prednosti vključevanja več dimenzij? Tu je kratek pregled različnih dimenzij, uporabljenih v CAD in BIM, in kaj lahko pričakujete od 5D BIM.

Vsi znotraj arhitekturne, inženirske in gradbene industrije vedo, kaj je 2D CAD – to je glavni rezultat vsakega projekta in je sestavljen iz dvodimenzionalnih risb, ki predlagani projekt prikazujejo iz različnih kotov in na različnih nivojih detajlov. V 2D projektiranju se definira ravnina, nanjo pa se projicirajo vsi podatki, ki so potrebni za opis projekta. Za talne ravnine je to XY-ravnina, medtem ko imamo za prereze in poglede projekcij Z os. V tem primeru projektant CAD uporablja kot digitalno 2D risalno desko, gledalec risbe pa mora interpretirati, kako se risbe povezujejo, da si lahko predstavlja zgradbo. Projekcijske ravnine so običajno planarne, a so lahko tudi ukrivljene vzdolž osi ter izravnane kasneje (planarizirane), še posebej v infrastrukturi. V BIM projektih 2D risbe še naprej igrajo pomembno vlogo, še posebej, ko se gre za načrtovanje gradnje z visokim nivojem geometričnih detajlov ali komunikacije na gradbišču.

Pri 3D modeliranju uvedemo tretjo dimenzijo. 3D geometrija pomaga nazorno opisati zgradbo in ne pušča prostora za nesporazume. Pri ustvarjanju podrobnega 3D modela ni več potrebe za  posamezno risanje prerezov ali narisov, kot je potrebno pri 2D CAD, ker lahko te poglede pridobimo neposredno iz modela. Ko rišemo v 3D, lahko gledalec obrača model in si ga ogleda iz katerega koli kota ter se sčasoma virtualno sprehodi skozi zgradbo, preden je zgrajena. Delo v 3D je prvi korak proti prednostim, ki jih nudi BIM.

BIM je metoda dela, zasnovana na modelu. Z BIM-om se 3D modeli izdelajo v natančne gradbene komponente z dodelitvijo pomena vsakemu objektu, kot je npr. vrsta objekta ("stena"). Objekte lahko dalje opišemo z dodatnimi informacijami, kot so tip materiala ali zahteve za izvedbo. Ta princip dela ustvarja inteligenten model, ki izboljša upravljanje informacij in komunikacijo na projektih. BIM prav tako omogoča poročanje in analizo, ki temelji na podatkih, ki jih vsebuje model, kot so količine ali parametri objektov.

Odvisno od uporabe lahko BIM model povežemo z različnimi zunanjimi izvori podatkov in storitvami. Z 4D BIM-om je dodana dimenzija časa trem prostorskim dimenzijam (X, Y in Z) komponent, ki se dodelijo aktivnostim znotraj časovnega razporeda. Proizvodnja opaža za temelje bi na primer bila ena od prvih aktivnosti, povezanih z komponentami modela, in zato bi se njena četrta dimenzija pojavila zgodaj v urniku gradnje.  Z uporabo časa kot četrte dimenzije lahko vizualiziramo postopek gradnje in merimo napredek glede na celoten model objekta. S pomočjo teh informacij lahko bolje načrtujemo, simuliramo in koordiniramo postopek gradnje, ne glede na število investitorjev.

Peta dimenzija, ki jo lahko povežemo z BIM modelom, so stroški. Dodajanje podatkov o stroških elementom modela omogoča izdelavo profilov stroškov za projekt, kar je koristno za predvidevanje, koliko denarja bo potrebnega za vsako fazo. Prav tako se lahko uporablja kot osnova za upravljanje projekta, za spremljanje napredovanja projekta in omogočanje izvajanja korekcijskih ukrepov.

Možnosti upravljanja s časom in stroški na osnovi resničnih podatkov s pomočjo 4D in 5D BIM-a sta samo dve od njegovih mnogih prednosti. Z nadaljevanjem razvoja BIM-a se z modeli povezuje vedno več storitev. A namesto definiranja dodatnih "dimenzij" strokovnjaki danes raje uporabljajo izraze "use case" (primeri uporabe) ali "metode", da bi preprečili nesporazume in podpirali jasno komunikacijo.